Čarobni čas - za prebiranje knjige "Vsak ob svojem času"
Čarobna slikanica o potrpežljivosti, čustvih in preobrazbi!
Za otroke, starše, vzgojitelje in učitelje
O knjigi
Vsak ima svojo časovnico.
Zgodba o Freji ni samo zgodba o gosenici, katero čaka preobrazba v metulja. Je zgodba o vseh nas, ki kdaj čutimo, da nismo dovolj hitri, da ne dohitevamo drugih ali da zamuja naš trenutek.
Freja nas uči, da se nič ne zgodi prezgodaj ali prepozno. Vsak korak ima svoj namen in svojo lekcijo.
Skozi zgodbo otroci in starši lahko skupaj raziskujete čustva — veselje, strah, žalost, in jezo, ter kaj pomeni biti potrpežljiv.
Zakaj prebrati to knjigo?
👉 Ker nežno uči, da te vsak korak — hiter ali počasen — usmerja v pravo smer.
👉 Ker opominja, da zmožnost prepoznavanja in doživljanja čustev postane popotnica za vse nadaljnje izzive in odločitve.
👉 Ker pomaga otrokom in odraslim razumeti, da ima vsak svojo časovnico in da so vmesni trenutki tisti, ki nas oblikujejo.
Komu je namenjena?
💛 Otrokom, ki odkrivajo svet čustev.
💛 Staršem, ki želijo s svojimi otroki ustvarjati iskrene pogovore.
💛 Vzgojiteljem in učiteljem, ki otroke učijo, da ni treba hiteti in da je vsak korak pomemben.
Helena
"Knjiga, ki na prvi pogled spominja na otroško slikanico, je veliko več kot to. Frejino zgodbo zlahka postavimo v svet odraslih. V pričakovanju sprememb se v nas pogosto naselita nemir in goreča želja, da se to zgodi čim prej. Avtorica nas skozi pripoved male gosenice nežno opomni, da se vse zgodi ob svojem času, le obstati in zaupati moramo."
Maja
"Ilustracije te posrkajo v čarobni svet narave, zgodba pa te tam nežno objame. Freja je majhna gosenica z veliko sporočilnostjo – ravno prav za pogovore o čustvih z najmlajšimi (in s samim seboj)."
Simona, pedagoginja
"To je zgodba, ki jo lahko uporabim tako pri pravljični urici kot pri čustveni vzgoji. Z enostavnim jezikom in globoko sporočilnostjo odpira prostor za pogovor."
Podari knjigo sebi ali nekomu, ki jo potrebuje
O meni
Sem Tara Godec — dobrosrčna, ljubezniva, odgovorna, malce drugačna in pogosto tista, ki se pogovarja z luno, na glas smeji vetru in pleše v dežju.
Osrečujejo me majhni trenutki: zahvala s smerniki na cesti, sončni vzhod ali zahod, otroški smeh, topel pogled in objemi.
Moja pot ni bila vedno hitra. Pozno sem naredila izpit za avto, maturo, začela študij… a vedno me je nekaj pomirjalo: vse pride ob svojem času, takrat, ko si na to pripravljen.
Narava me na tej poti spremlja kot največja učiteljica. Včasih me potisne naprej, včasih mi nežno zašepeta: ustavi se in zadihaj. Pomaga mi spomniti se, da življenje ni tekma, ampak pot, polna čustev, izzivov in lepih drobnih trenutkov.
Zato sem napisala zgodbo o Freji — zgodbo, ki jo je v meni ustvarilo življenje samo.
